Utrinki z delavnic za urejanje zelenih cvetočih javnih površin
V sklopu projekta Spodbujanje trajnostnega razvoja ekosistema na javnih površinah smo izvedli delavnice na terenu, kjer so nam različni strokovnjaki svetovali pri urejanju zelenih urbanih in predvsem medovitih površin prijaznim opraševalcem.
V sklopu prve delavnice prikaza sajenja medovitih trajnic je v Metliki Matic Sever iz podjetja trajnice Carniola prikazal, da so lahko medovite trajnice učinkovit in hiter ukrep v mestnem prostoru za doseganje večje biodiverzitete javnega prostora. Obstoječe cvetoče gredice, ki se pojavljajo v mestnem prostoru lahko dopolnimo z raznolikimi medovitimi trajnicami in ustvarimo habitate, ki privabljajo številne opraševalce. Tak način sajenja je tudi manj obremenjujoč za okolje, manj zahteven za vzdrževanje, posledično se tudi stroški vzdrževanja javnih površin zmanjšajo.
Za spodbujanje večje biodiverzitete v javnih prostorih je ključno tudi sajenje dreves. Da pozitivno vplivamo na opraševalce, se zato odločamo za vrste, ki so medovite. Dr. Peter Železnik nam je v sklopu druge delavnice pri vrtcu na Mirni prikazal, kakšni so arboristični standardi sajenja medovitega drevja v urbanem prostoru. Da drevo uspeva v javnem prostoru je pomembno, da sadimo sadike, ki so ustrezno velike, dolgoročno ne ovirajo obstoječe infrastrukutre in se jo sadi na ustrezen ter premišljen način. Na tej terenski delavnici smo imeli tudi najbolj hvaležno občinstvo (vrčevske otroke), pri katerem je posajena sadika požela bučen aplavz.
Tretja delavnica je bila namenjena konkretnem spoznavanju divjih opraševalcev. V Sloveniji imamo preko 35 vrst čmrljev in preko 570 vrst divjih čebel, ki imajo veliko vlogo pri opraševanju rastlin. Zaradi njihove odpornosti in specifike, so enako pomembne kot medonosne čebele, a hkrati veliko bolj občutljive na zunanje vplive, kot so pesticidi, intenzivno kmetijstvo, podnebne spremembe ipd. Dr. Danilo Bevk nam je na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju podrobno obrazložil, na kaj vse moramo biti pozorni pri varovanju divjih opraševalcev in kakšni so ukrepi, ki jih lahko izvajamo na šolskih zelenih površinah. Učenci lahko preko različnih ukrepov spoznavajo divje opraševalce, širijo zavest o njihovem pomenu in hkrati varujejo njihove habitate. Med ključnimi ukrepi je umestitev gnezdilnice za opraševalce, ki mora biti postavljena na ustrezno sončno lego, višina gnezdilnice naj bo na višini 1,5 m – 2,0 m, cevke morajo biti majhne (4-10 mm) ter globoke (min. 15cm), da lahko opraševalci uspešno gnezdijo in učenci uspešno raziskujejo ter se učijo o življenju divjih opraševalcev.
Veseli nas, da imamo v tem času tudi že nekaj rezultatov na terenu. Nasproti gasilnega doma v Črnomlju je (nepokošen) cvetoč travnik, na katerem je tablica z napisom, da je travnik namenjen opraševalcem.
Tekst in foto: Martina Auguštin in Tina Štefanič
Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020.
