Regijski posvet - Pomen reje avtohtonih domačih pasem živali za ohranjanje kulturne krajine in biotske raznovrstnosti

Regijski posvet Pomen reje avtohtonih domačih pasem živali za ohranjanje kulturne krajine in biotske raznovrstnosti

Vljudno vabljeni na regijski posvet z naslovom:
»Pomen reje avtohtonih domačih pasem živali za ohranjanje kulturne krajine in biotske raznovrstnosti«.

Regijski posvet poteka v okviru projekta "Iz Drobnice", in sicer

v petek, 24. 5. 2024, ob 12. uri

v prostorih infocentra Krajinskega parka Lahinja
(Veliki Nerajec 11, Dragatuš).

Reja avtohtonih domačih pasem živali ima pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne krajine in biotske raznovrstnosti. Avtohtone pasme so tiste, ki so se skozi stoletja prilagodile specifičnim lokalnim razmeram in imajo edinstvene lastnosti, ki so dragocene tako za kulturno dediščino kot za okoljsko stabilnost. Avtohtone pasme so pogosto del kulturne dediščine določenega območja. Njihova reja ohranja tradicionalne načine kmetovanja, ki so se razvijali skozi generacije. To vključuje tradicionalne prakse, arhitekturo (npr. tipične hleve) in celo lokalne festivale ali običaje, povezane z rejo živali. Kulturna krajina, kjer se pasejo avtohtone pasme, prispeva k estetski vrednosti podeželja.
Avtohtone pasme so zanimive tudi turistom, ki jih zanima pristno podeželje in tradicionalni način življenja.
Avtohtone pasme prispevajo k genetski raznovrstnosti domačih živali. Te živali so pogosto bolj odporne na lokalne bolezni in podnebne spremembe, saj so se skozi evolucijo prilagodile specifičnim razmeram svojega okolja. Ohranjanje teh genetskih virov je ključnega pomena za prihodnost kmetijstva, zlasti v luči podnebnih sprememb.
Ohranjanje in reja avtohtonih domačih pasem živali je ključnega pomena za ohranjanje kulturne krajine in biotske raznovrstnosti. Te pasme ne le da predstavljajo pomemben del kulturne dediščine, ampak tudi prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu in ohranjanju naravnih ekosistemov. S spodbujanjem reje avtohtonih pasem lahko prispevamo k bolj trajnostni in ekološko uravnoteženi prihodnosti. Drobnica je v Beli krajini zagotovo lahko orodje za ohranjanje kulturne krajine.


Pridružite se nam na posvetu, ki ga bo vodil Boris Grabrijan, direktor Krajinskega parka Kolpa, sicer pa tudi rejec drobnice, poznavalec avtohtonih pasem. Je entuziastičen član Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, ki je znano tudi po državnem tekmovanju v struženju ovac.
Grabrijan je bil že pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo podpredsednik CEA, evropske organizacije kmečkih stanovskih organizacij. Kasneje, v Evropski uniji, je bil podpredsednik COPA, združenja evropskih kmečkih poklicnih organizacij, kakršna sta v Sloveniji zbornica in sindikat. Na kmetijskem področju je sodeloval v slovenski skupini v pogajanjih z ustanovami Evropske unije.
Na kmetiji v njegovi rojstni vasi Velika sela imajo 250 ovc treh pasem, ena od teh je belokranjska pramenka. Od ovc jih več kot 70 molzejo. Redijo 24 govedi, 15 istrskih oslov, prašiče krškopoljce in mangulice ter kokoši, avtohtono slovensko pasmo jerebičasto štajerko.

Vabilo si lahko ogledate tukaj.


Vir fotografij: Ekološka kmetija Peteh, Grabrijan (Vučji ogrizek).


Posvet sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

clld_eksrp_novo


 


Nazaj na: Izvajanje projektov