LAS Dolenjska in Bela krajina

Na primerih tujih praks CLLD se lahko še veliko naučimo - Švedska kot primer dobre prakse

Foto CLLD Slovenija FB

Na povabilo švedske vlade sva se predstavnika LAS Dolenjska in Bela krajina in LAS Istra, skupaj s predstavniki MKGP ter ARSKTRP, udeležila študijskega obiska v Jonkopingu na Švedskem. Mesto ima 94.000 prebivalcev, nahaja pa se v južnem delu Švedske, kjer ima svoj sedež tudi »Švedski odbor za kmetijstvo«, ki je vladni organ znotraj Ministrstva za kmetijstvo in na nacionalnem nivoju odgovoren za izvajanje pristopa CLLD.

Švedska je primer dobre prakse izvajanja pristopa CLLD, ki se že v tem programskem obdobju financira iz vseh štirih strukturnih skladov (EKSPR, ESRR, ESRP in ESS), pri čemer so pravila izvajanja za vse vključene sklade čim bolj poenotena. Celoten sistem se na nacionalnem nivoju operativno izvaja v okviru enega sektorja »Swedish Board of Agriculture« v Jonkopingu, znotraj Ministrstva za kmetijstvo. »Swdish Board of Agriclulture« vključuje dve enoti, in sicer enoto za odobritev oddanih vlog in enoto za izvajanje plačilnega prometa. Skupaj je 40 zaposlenih, od tega 1/3 zaposlenih dela na vlogah, 1/3 na izplačilih in 1/3 zaposlenih opravlja obe nalogi. S tem so postopki veliko manj zapleteni, kar je pa še pomembnejše – krajši so roki, saj do izplačila pregledanega zahtevka lahko pride že v 15 urah.

Za izvajanje pristopa CLLD ima Švedska v tem programskem obdobju na razpolago okoli 200 mio EUR. V znesek so vključena EU sredstva v višini 50 %, nacionalna sredstva v višini 17 % in sredstva lokalnih skupnosti v višini 33 %. V tem razmerju (100 %!) se sofinancirajo tudi projekti oz. upravičeni stroški le teh. 

Za vse sklade se uporablja ena elektronska aplikacija, tako za vnos projektov, kot tudi zahtevkov za izplačilo sredstev. Prijavitelji praktično ne vedo iz katerega sklada bo njihov projekt financiran. To je predmet odločitve »LEADER pisarne«. Tudi v primeru Švedske je vsak projekt lahko sofinanciran le iz enega strukturnega sklada, »miksanje« sredstev različnih skladov znotraj enega projekta ni možno.  

V tem programskem obdobju je bilo izbranih 48 strategij. Večina strategij je izdelanih po sistemu »multifund« sofinanciranja. Le štiri lokalne akcijske skupine imajo izdelane strategije za črpanje sredstev le iz enega sklada, v tem primeru ribiškega sklada. Primer je zanimiv za Slovenijo, zlasti za obalni del, ki se sooča z drugačnimi izzivi, kot lokalne akcijske skupine iz celinskega dela Slovenij, ki tudi črpajo sredstva iz ribiškega sklada, vendar se pretežno ukvarjajo z ribogojstvom in manj z ribolovom kot ekonomsko kategorijo.

Tudi za lokalne akcijske skupine na Švedskem je obvezna tripartitna sestava. Vse tehnične in administrativne naloge za LAS opravlja »LEADER pisarna«. Vsak LAS ima svojo »LEADER pisarno«. Število zaposlenih v »LEADER pisarni« je odvisno od velikosti LAS, in sicer se giblje od 2 do 5 zaposlenih, finančna moč LAS je 1,3 mio do 6,8 mio EUR/LAS. Stroški dela se priznavajo na osnovi dejanskih stroškov dela, standardnih stroškov na enoto dela ne poznajo. Osebje zaposleno na LAS za svoje delo ne piše časovnic in ne prilaga različnih dokazil. Sredstva se črpajo na osnovi obdobnih poročil, pomembni so rezultati in manj postopki.

Naloga »LEADER pisarne« je iskanje projektov in ustvarjanje partnerstev na terenu. Lokalne akcijske skupine na objavljajo javnih pozivov vsakokrat, ampak imajo odprte pozive, s štirimi roki za zbiranje vlog na leto. Pri tem se aktivno vključijo v razvoj projektne ideje, pripravo vloge. Prijavni postopek je za vse sklade enak. Projekte izbira »country board«, nekaj takega kot je v Sloveniji Upravni odbor. Glede na to, da je »LEADER pisarna« aktivno vključena v pripravo projektov, so ti tudi bolj dodelani, tako da je v tudi v nadaljevanju manj problemov s pregledom na nacionalnem nivoju. Izplačila potekajo na osnovi zahtevkov. Možna so tudi predplačila, 50 % od vrednosti projekta oz. max. 25.000,00 EUR. Zahtevkov je lahko več, tudi mesečnih. Za vsak projekt so takoj po odobritvi na nacionalnem nivoju rezervirana sredstva, zato financiranje v nadaljevanju ne predstavlja večjih težav.

V nadaljevanju so nam projektni vodje, ki sodelujejo z »LEADER pisarno« iz LAG Goteborgs Insjorike predstavili primere projektov, in sicer:

  • Ravlanda gardens – meeting point – park so pričeli urejati s ciljem integracije beguncev, ki so imajo svoj center v bližini. S pomočjo projektnega financiranja so uredili gredice, poti, postavili urbano opremo. Celotna vrednost projekta je 300.000 EUR, v celoti sofinancirana iz sredstev EKSRP + nacionalnih sredstev.
  • Socialni program – za hitrejše vključevanje izključenih skupin na trg dela. V projektu so bile organizirana terapevtska srečanja – osebni pogovori, praktične delavnice za usposabljanje. Celotna vrednost projekta 200.000 EUR, v celoti sofinanciran iz sredstev ESS + nacionalnih sredstev.  
  • Preureditev zapuščenega objekta železniške postaje »Hindas station« v večnamenski prostor – projekt je vključeval ureditev objekta znotraj katerega je hiša eksperimentov, razstavni prostor. Uredila se je tematska pot. Prostor sedaj služi tudi za izvedbo različnih dogodkov, medgeneracijski prostor.  

Zaključki:

  • Povezava vseh 4 strukturnih skladov znotraj ene strategije, ki vodijo k uresničevanju ciljev znotraj LAS, je izvedljiva in edino smiselna, kjer je seveda to možno.
  • V primeru obalnega pasu, ki je izrazito ribiški in se bistveno razlikuje od ribogojstva znotraj celinskega dela države, je smiselno vzpostaviti samostojen ribiški LAS, s svojo strategijo financirano le iz ESPR.
  • Izvajanje »Multifund sistema« preko enega ministrstva, znotraj sektorja CLLD, v katerem sta združena tako izvajanje kot plačilni organ za vse sklade, je možno. Vendar je v veliki meri odvisno od politične volje in strokovnosti odločevalcev na nacionalnem nivoju.
  • Uveljavi se sistem ene eaplikacije za vse strukturne sklade, tako za vnos kot za izplačilo zahtevkov.
  • V financiranje pristopa CLLD se vključi tudi občine. Zagotavljanje financiranja s strani občin se določi z Uredbo CLLD. S tem se bo povečala masa sredstev za izvajanje lokalne razvojne strategije, pa tudi zagonska sredstva za izvajanje tehničnih in administrativnih nalog, ki jih izvaja vodilni partner.
  • Zaposleni na nalogah LAS pri vodilnem partnerju so plačani na osnovi dejanskih stroškov dela, in ne na osnovni standardnih stroškov na enoto dela. Enako velja za osebje, ki je 100 % zaposleno na projektih sofinanciranih iz sredstev CLLD.
  • Uveljavi se sistem predplačil za projekte in možnost oddaj več zahtevkov. V izvajanje pristopa se CLLD se mora aktivno vključiti Slovenski regionalni razvojni sklad iz Ribnice s svojimi finančnimi shemami.
  • Okrepiti se mora vloga vodilnega partnerja pri pripravi projektnih predlogov. Vodilni partner mora zagotavljati ustrezno izobražen kader, z referencami, skrbeti za stalno izobraževanje kadra, s tem se bo izboljšala kvaliteta pripravljenih projektnih predlogov in skrajšali postopki izbora na nacionalnem nivoju. Potrebno je vzpostaviti »most« zaupanja z lokalno ravnjo, ki razvija in potrjuje projekte in nacionalnim nivojem kot končnim organom, kjer naj bi se vloge le potrjevale.

 


Nazaj na: Novice