Interventni zakon ustavlja oddajne roke in ostale obveznosti

Interventni zakon ustavlja oddajne roke in ostale obveznosti

Upravičencem, ki se v teh dneh sprašujete kako je z upoštevanjem časovne dinamike vlaganja zahtevkov projektov CLLD sporočamo, da roki za izpolnitev obveznosti ne tečejo. Kljub objavi interventnega zakona je dobrodošlo, da upravičenci izpolnete obveznosti iz odločb čim prej, seveda le v primeru, da to lahko storite.

Dne 20. 3. 2020 je Državni zbor sprejel Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za Obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljevanju: interventni zakon). Ta interventni zakon je z vidika številnih vprašanj, ki smo jih v zadnjih dneh prejeli  na LAS DBK, ministrstvo ali pa na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP), ključen, saj posega tudi v procesne in materialne roke.

S tem interventnim zakonom se vzpostavljajo začasni ukrepi (za čas veljavnosti zakona, najkasneje do 1. 7. 2020), ki pomenijo odstop od uveljavljenih pravil Zakona o splošnem upravnem postopku.  Ukrepi sledijo temeljnemu cilju zmanjševanja možnosti širjenja virusa zaradi izvajanja procesnih dejanj na strani strank in na strani organov, pomembno pa je, da se z zakonom varujejo pravni položaji strank, ki bi morale izpolniti neko odrejeno obveznost, bodisi odpravljati pomanjkljivosti ali pošiljati dokaze, ki so potrebni za odločitev, pa tudi izpolnjevati obveznosti, ki so jih naložene z odločbo ali sklepom.

Od uveljavitve interventnega zakona do objave sklepa Vlade Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije o prenehanju razlogov, roki ne tečejo, kar pomeni, da bodo lahko vsi, ki so jim bile v tem obdobju naložene kakršnekoli materialne obveznosti, le-te izpolnili po prenehanju ukrepov. Če je bila stranka pozvana k odpravi pomanjkljivosti, ali da se izjasni o ugotovljenih dejstvih, roki v času trajanja posebnih ukrepov ne tečejo. Poleg prekinitve rokov, ki varujejo pravni položaj strank, posebni ukrepi predvidevajo tudi prekinitev teka rokov za organ. 

V splošnem lahko ukrepe v interventnem zakonu povzamemo tako, da začasno roki ne tečejo in da se bodo postopki podaljšali za toliko časa, kolikor bodo trajali posebni ukrepi. Če bi se rok za izpolnitev neke materialne obveznosti (na primer: vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, obveznost poročanja po zaključeni investiciji, obveznosti sporočanja standardno obdelanih podatkov FADN, obveznost oddaje zahtevka za izplačilo 2. obroka pri mladih prevzemnikih itd.) iztekel v času trajanja posebnih ukrepov, bodo imeli upravičenci možnost, da bodo to obveznost normalno izpolnili še v roku 8 dneh po prenehanju ukrepov, kar bo ugotovila Vlada RS s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu RS.

Interventni zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS (predvidoma 28. 3. 2020), njegovi ukrepi pa bodo veljali do prenehanja razlogov zanje (kar bo ugotovila Vlada RS z že omenjenim sklepom), vendar najdlje do 1. julija 2020. Zelo pomembno je torej, da smo vsi skupaj pozorni na datum uveljavitve tega zakona.

Za upravičence iz naslova ukrepov Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 omenjeni interventni zakon torej pomeni, da:

  1. jim ni potrebno v tem obdobju javljati višje sile na AKTRP, če določene materialne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev, na osnovi katere jim je bila naložena obveznost, zaradi aktualnih razmer v državi, ne bodo mogli izpolniti, saj roki v tem času ne tečejo. Ker jim roki za izpolnitev obveznosti torej v tem času ne zapadejo, tudi ni podlage za uveljavljanje višje sile;
  1. upravičenci imajo možnost vse obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev izpolniti še v roku 8 dni po prenehanju ukrepov, kar bo ugotovila Vlada RS s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu RS;
  1. institut višje sile se bo lahko uporabil po poteku zgoraj omenjenega roka 8 dni po prenehanju ukrepov, če bodo imeli upravičenci na voljo premalo časa za izpolnitev obveznosti. Upravičencem, ki kljub podaljšanju rokov svojih obveznosti ne bodo mogli izpolniti, svetujemo, da na AKTRP javijo višjo silo v roku 15 delovnih dni od izteka omenjenega 8-dnevnega roka. Te prošnje bo AKTRP obravnavala po ustaljenem postopku, ki se sicer uporablja za primere višje sile in ki smo ga obširno opisali v našem dopisu z dne 16.3.2020. AKTRP bo na podlagi sporočene višje sile skupaj z upravičencem individualno določila spremembo rokov za izvedbo obveznosti ali pa oprostitev obveznosti, če bi se izkazalo, da upravičenec obveznosti zaradi višje sile ne more izpolniti. Upravičencu bo izdana odločba o spremembi obveznosti.

Odgovori na najpogostejša vprašanja upravičencev glede obveznosti iz odločb o pravici: POVEZAVA



Vir: Spletna stran PRP in KGZS

Nazaj na: Novice