Dobrote Dolenjske združujejo že 15 ponudnikov
Dobrote Dolenjske združujejo že 15 ponudnikov
TREBNJE, 23. januar 2014 – Dobrote Dolenjske je kolektivna tržna znamka visokokakovostnih produktov, ki so butičnega značaja z lastnimi zgodbami, ki zaradi lokalno dodane vrednosti dvigujejo prepoznavnost dolenjske regije. Nosilec projekta je Društvo za razvoj in oživitev Trebnjega, ki je temelje zanj postavilo že pred leti s projektom Podeželski šopek.
Na eni strani je nastala mreža ponudnikov, ki polnijo nabor lokalnih produktov kolektivne tržne znamke Dobrote Dolenjske, na drugi pa mreža tistih ponudnikov, ki želijo svoje lastne, že tržene produkte, opremiti z zlato nalepko Dobrote Dolenjske. Danes je v ponudbi več kot 100 različnih izdelkov – kot npr. jelenova salama, kozji sir s tartufi, bezgov sirup, suhi jurčki, dimljen jabolčni kis, liker iz smrekovih vršičkov, marmelade … Produkti bodo naprodaj v posebnih lesenih kredencah, ki bodo postavljene na turistično najbolj obiskanih lokacijah Dolenjske.
„Dobrote Dolenjske na vsako mizo prinašajo izbrane, kakovostne proizvode, s katerimi želimo predvsem spodbuditi posameznike, da z lastnim delom in kreativnostjo lahko pridelajo izdelke z visoko dodano vrednostjo. Projekt Dobrote Dolenjske smo pričeli snovati pred dvema letoma, zdaj je celostna podoba narejena in izdelki so ustrezno embalirani, pripravljeni na nadaljnjo prodajo. Do sedaj so bili kupci zadovoljni in verjamem, da bo v prihodnje, ko bomo znamko tudi uradno predstavili javnosti in ne bo povpraševanje temeljilo le na načelu od ust do ust, še boljše“ pravi Špela Smuk, vodja projekta.
V tem času so znotraj projekta pripravili celostno grafično podobo za izdelke, v sodelovanju s prof. dr. Janezom Bogatajem izbrali visoko kakovostne produkte in jih opremili s priložnostnimi, iskrivimi mislimi, v sodelovanju z dr. Tanjo Lešnik Štuhec pa nastajajo podpravilniki za vključitev v KTZ Dobrote Dolenjske. Ponudbo bodo tako dopolnjevali in nadgrajevali, pravijo v Zavodu za trajnostni razvoj Mirnske in Temeniške doline in dodajajo, da se z evropskimi sredstvi sofinanciran projekt za nekatere res zaključuje, a za vanj vključene ponudnike šele dobro začenja.
Najslajši del projekta je zagotovo edinstveni festival MARMELADA. Prvi tovrstni mednarodni dogodek pri nas je bil konec oktobra v Deželi kozolcev – na predhodnem ocenjevanju marmelad so zbrali več kot 80 vzorcev, sam dogodek pa je prepletel kulinariko z glasbo, plesom, pesmijo, likovnim ustvarjanjem in besedo. In tudi letošnjega organizatorji že snujejo.